ASFOR – v sodelovanju z ECOLE – Enti Confindustriali Lombardi per l'Education – sodeluje v projektu Erasmus+ za strateška partnerstva (KA2) imenovan C-DISK (Certificirajte DIgital SoftKills).
Projekt se nanaša na področje digitalna transformacija, proces, za katerega so značilni trije značilni elementi:
- Tehnološki: uporaba novih digitalnih tehnologij, kot so socialni mediji, mobilne naprave, orodja za analizo podatkov;
- Strateško-organizacijski: sprememba organizacijskih procesov in poslovnih modelov;
- Ekonomsko-socialni: vpliv na vse vidike človekovega življenja, zlasti na proces poklicnega izobraževanja in usposabljanja (začetnega in nadaljevalnega) ter na vstop in obdržanje na trgu dela.
C-DISK partnerji [1] so institucije in organizacije, ki združujejo kulturne perspektive ter akademske, tehnične in strokovne kompetence, uporabne za popolno in artikulirano predstavljanje bogastva in kompleksnosti teme projekta, za analizo možnih organizacijskih in družbenih posledic ter za oblikovanje proaktivne interpretacije tega .
Nenehna transformacija zaradi postopnega prodora digitalnih tehnologij na vse trge in področja človekovega delovanja (Reis et al. 2018; Ross et al. 2016) močno vpliva na poslovne modele, organizacijske procese ter osebne in strokovna znanja, potrebna za vstop in napredovanje na trgu dela. Organizacije in delavci so pozvani, da sledijo novemu „digitalnemu svetu“ in se izognejo tveganju izgube konkurenčnega položaja in izključitve s trga dela. Za uspešno spopadanje z digitalno preobrazbo morajo podjetja in delavci razviti široko paleto digitalnih in medosebnih znanj, veščin in odnosov (Carcary, Doherty, Conway, 2016). Poleg njih imajo lahko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje in sistemi nadaljnjega usposabljanja ključno vlogo pri učinkovitem spodbujanju potrebnega obsežnega preusposabljanja (prekvalifikacije in izpopolnjevanja).
Ni naključje, da so na kritičnost velikega pomanjkanja znanj in spretnosti na vseh ravneh, tako v izobraževanju kot v podjetniškem sektorju, opozorili številni krogi: pomanjkanje ustreznih kadrov in znanj v digitalni sferi lahko predstavlja eno največjih ovire ne le za razvoj digitalne strategije, ampak na splošno za splošno gospodarsko rast v bližnji prihodnosti.
Študija izpred nekaj let je že poudarila, da je vrzel v veščinah dejansko večja pri „mehkih digitalnih veščinah“ (sodelovanje, odprtost za spremembe itd.) kot pri „trdih digitalnih veščinah“ (kibernetska varnost, analitika itd.) : 59% proti 51% (Capgemini-Linkedin, 2017). Nedavno nova raziskava (Feijao et al., 2021) [2] analiza vprašanja vrzeli v digitalnih veščinah na svetovni ravni je poudarila osrednjo vlogo mehkih veščin pri omogočanju delavcem, da se prilagodijo novim digitalnim kontekstom, in vse večjo zavest organizacij o njihovi pomembnosti.
Ti podatki, skupaj s pregledom najbolj kvalificirane literature na temo definiranja koncepta digitalne kompetence (Calvani et al., 2010; Ferrari, 2012; Larraz, 2013; Ilomaki et al., 2014; Antonakis et al. , 2016), jasno poudarjajo dejstvo, da digitalna transformacija vsiljuje spremembo paradigme ne le v smislu znanj in veščin na strogo tehnološkem področju, temveč predvsem s kulturnega in vedenjskega vidika. Ne le digitalna pismenost o novih tehnologijah, ampak tudi razvoj mehkih veščin in e-vodenja, tj. sposobnosti interpretacije realnosti z digitalnega vidika, vodenja drugih v digitalni transformaciji ter upravljanja skupin in odnosov s posredovanjem novih tehnologij. . Dogodki v zadnjih dveh letih, v katerih je izredna zdravstvena kriza pospešila uporabo digitalnih tehnologij pri 'prisiljenem' učenju in delu na daljavo, še bolj nujajo ukrepanje za premostitev omenjenih vrzeli.
Te veščine so še pomembnejše in kritičnejše v luči razširjenosti tehnologij umetne inteligence v proizvodnem in izobraževalnem kontekstu. Da bi vedeli, kako učinkovito sodelovati s temi novimi tehnologijami, je potrebna občutna krepitev kritičnega razmišljanja, sposobnost razmišljanja o procesih v participativni logiki in sposobnost obvladovanja negotovosti.
V luči teh premislekov ima projekt C-DISK naslednje cilje
- podpirati rast ravni digitalnih kompetenc, tako tehnološkega znanja kot mehkih veščin/e-vodenja, študentov in delavcev, vključenih v procese stalnega usposabljanja
- prispevati k zmanjševanju neskladja med povpraševanjem in ponudbo (pomanjkanja spretnosti) ustreznih znanj in znanj na trgu dela v luči digitalne preobrazbe delovnih mest;
- spodbujati formalno priznavanje pridobljenih digitalnih veščin, tako trdih kot mehkih, za podporo procesov prehoda na delo/mobilnosti (iz šole v delo, medsektorsko, med teritorialnimi območji, med državami);
- povečati zmogljivost ustanov za začetno in nadaljevalno poklicno usposabljanje za oblikovanje in zagotavljanje poti usposabljanja za razvoj digitalnih spretnosti za študente in delavce.
Z izgradnjo enotnega in integriranega modela kompetenc za digitalno dobo, povezanega z evropskim okvirom DigComp 2.1 – od tehnoloških do medosebnih kompetenc in kompetenc e-vodenja – ter s tem povezanim mehanizmom za certificiranje njihovega pridobivanja se bo kakovost začetnih in nadaljevalnih sisteme poklicnega usposabljanja. Navdihujoča načela so načela transparentnosti, formalnega certificiranja in prepoznavnosti kompetenc zaradi njihove uporabe na evropskem trgu dela. S tem v mislih namerava projekt nadaljevati s preizkušanjem sistema mikro poverilnic, ki bi lahko povečal stopnjo prožnosti sistemov zagotavljanja usposabljanja in dodatno spodbudil gradnjo prilagojenih, formalno certificiranih poti. Pri oblikovanju izobraževalnih poti bodo te strukturirane v avtonomne, a hkrati enostavno integrirane »učne enote«. Za vsako enoto bo posebna akcija certificiranja pridobljenih kompetenc.
Predvsem sta dva glavna ciljna upravičenca projekta: študentje, vključeni v svojo izobraževalno pot (začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje), ter delavci, vključeni v procese strokovnega posodabljanja in preusposabljanja (nadaljevalno usposabljanje). Želeni pozitivni vpliv na oboje bi moral srednjeročno določiti vstop na trg dela sposobnih mladih virov – tako v tehnološkem kot medosebnem smislu – in tako v skladu s potrebami produktivnega sveta; vzporedno bi moral ukrep prekvalifikacije, namenjen tistim, ki že delajo, torej z višjo delovno dobo, spodbujati njihovo stalnost na trgu dela z jasnimi prednostmi v smislu ekonomske in socialne zaščite.
S tem projektom, ki ga vodi ECOLE, ASFOR ne namerava le prispevati s prenosom italijanske perspektive v mednarodni kontekst, ampak predvsem okrepiti udeležbo in sodelovanje med svojimi člani o pomembnih temah za usposabljanje za vodenje po izkušnjah, v tem primeru digitalna transformacija za vseživljenjsko učenje, ki je začrtana kot neizogibna pot v družbi, ki je pozorna tako na potrebe skupnosti kot na poti evolucije produktivnega in poklicnega sveta. Ključni korak v tej smeri bo vključitev članov ASFOR v raziskave in delovne skupine o implementacijskem modelu, ki so ga predlagali raziskovalci C-DISK.
[1] Poleg ECOLE- Enti COnfindustriali Lombardi per l'Education in ASFOR- Associazione Italiana per la Formazione Manageriale so partnerji v projektu: UPI- Ljudska univerza Žalec-Slovenija; UTU- Univerza v Turkuju- Finska; RISEBA – Univerza uporabnih znanosti – Latvija; BIC INNOBRIDGE- Business Innovation Center- Bolgarija; IDEC – Svetovalno podjetje za usposabljanje – Grčija.
[2] Feijao C. et al., Globalna vrzel v digitalnih veščinah, RAND Evropa, 2021
