Medtem ko digitalna preobrazba še naprej preoblikuje poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET), se učenci znajdejo v ospredju hitro spreminjajočega se učnega okolja. Z vidika dijakov poklicnega izobraževanja in usposabljanja se digitalizacija kaže na več načinov, vključno z novimi učnimi okolji, digitalnimi komunikacijskimi orodji ter integracijo programov programske opreme in digitalne opreme, specifične za njihove izbrane poklice (Pulkkinen, 2023).
Dijaki na splošno vidijo digitalizacijo kot pozitiven razvoj, ki izboljša njihovo učno izkušnjo. Zaradi dostopnosti digitalnih aplikacij in orodij je pridobivanje znanja postalo bolj dostopno in obvladljivo. Koramo, Brauer in Jauhola (2018) so preučevali, kako dijaki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ocenjujejo stanje in vpliv digitalizacije. V svoji študiji številni študenti poročajo, da je iskanje in pridobivanje informacij zdaj bistveno lažje, izboljšala pa se je tudi sposobnost upravljanja nalog, povezanih s študijem. Poleg tega je prilagodljivost, ki jo ponuja digitalno učenje, eden najbolj cenjenih vidikov, saj študentom omogoča učinkovitejše usklajevanje študija z drugimi življenjskimi obveznostmi. Z digitalnimi orodji lahko učenci natančneje spremljajo svoj napredek, kar prispeva k bolj prilagojeni in samostojni učni izkušnji. Poleg tega se veščine, ki jih razvijejo z uporabo digitalnih rešitev, štejejo za zelo pomembne tako za učenje na delovnem mestu kot za njihovo prihodnjo kariero (Koramo, Brauer in Jauhola, 2018).
Niso pa vsi študenti navdušeni nad digitalnim premikom. Koramo, Brauer in Jauhola (2018) so ugotovili, da je opazna skupina dijakov poklicnega izobraževanja in usposabljanja izrazila zaskrbljenost, da jih digitalizacija morda oddaljuje od njihovih učiteljev, pri čemer so nekateri menili, da je preveč poudarjena na račun interakcije iz oči v oči. Ti študenti trdijo, da čeprav so digitalna orodja uporabna, ne bi smela popolnoma nadomestiti tradicionalnih učnih metod, ki se jim še vedno zdijo dragocene za vzpostavljanje odnosov in vključevanje v globlje učenje (Koramo, Brauer in Jauhola, 2018).
Digitalna transformacija vpliva tudi na tradicionalno vlogo učiteljev, ta pa na učence. Z obilico informacij, ki so na voljo na spletu, lahko študentje zdaj neodvisno dostopajo do podrobnega znanja o skoraj kateri koli temi, pogosto prek platform, kot je YouTube. Ta premik izziva učitelje, da presežejo vlogo ponudnikov znanja in namesto tega prevzamejo vlogo svetovalcev in inštruktorjev. V tej novi paradigmi učitelji oblikujejo vaje, ki jih učenci opravijo samostojno z uporabo digitalnih pripomočkov, kar spodbuja samousmerjeno učenje in veščine reševanja problemov. Ta pristop ne le opolnomoči študente, da prevzamejo odgovornost za svoje učenje, ampak tudi omogoča, da se čas v razredu učinkoviteje porabi za razmislek, razpravo in praktično uporabo znanja (Kamsker & Slepcevic-Zach, 2021).
Ker postajajo digitalne kompetence vse pomembnejše, se razvoj poklicnih digitalnih profilov (PDP) pojavlja kot koristno orodje tako za študente kot za učitelje. PDP lahko pomagajo pri ocenjevanju digitalnih veščin, prilagajanju tečajev usposabljanja posebnim profilom delovnih mest in ocenjevanju primernosti posameznikov za določene vloge. Vendar ustvarjanje teh profilov predstavlja izzive, kot je čas, potreben za vključitev več zainteresiranih strani, in potreba po uskladitvi digitalnih kompetenc, specifičnih za poklic, s širšimi okviri, kot je DigComp (Herrero et al., 2024).
Skratka, digitalna preobrazba v poklicnem izobraževanju in usposabljanju predstavlja tako priložnosti kot izzive z vidika dijakov. Medtem ko mnogi učenci sprejemajo prožnost in izboljšane učne priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, se drugi bojijo izgube človeških elementov izobraževanja. Ker se poklicno izobraževanje in usposabljanje še naprej razvija, bo iskanje ravnovesja med digitalnimi orodji in tradicionalnimi metodami ključnega pomena za zagotovitev, da bodo imeli vsi učenci koristi od sprememb.
Reference:
Findeisen, S., & Wild, S. (2022). Splošne digitalne kompetence začetnikov pripravnikov v komercialnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Empirične raziskave v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, 14(1), 2.
Herrero, C., Villar Onrubia, D., Cosgrove, J., Kluzer, S., Centeno, C., Castaño Muñoz, J., Romero Rodríguez, S., Moreno Morilla, C., Weikert García, L., Arroyo Sagasta, A., Zubizarreta Pagalday, A., Wisniewski, D. in Fabe, N., Delavnica o digitalni preobrazbi poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2024, doi:10.2760/94528, JRC138603.
Kamsker, S., & Slepcevic-Zach, P. (2021). Digitalna sprememba poklicnega in poslovnega izobraževanja: kaj je potrebno za pripravo študentov na prihodnje izzive trga dela. International Journal for Business Education, 161(1), 6.
Koramo, M., Brauer, S. in Jauhola, L. (2018). Digitalisaatio ammatillisessa koulutuksessa. (Digitalizacija v poklicnem izobraževanju) Finska nacionalna agencija za izobraževanje, poročila in študije 2018:9.
Pulkkinen, P. (2023). Ammatillisen koulutuksen digitalisaatio työnantajanäkökulmasta: kirjallisuuskartoitus. (Digitalizacija poklicnega izobraževanja z vidika delodajalca: pregled literature). Magistrsko delo Izobraževalne tehnologije, Fakulteta za informacijske tehnologije. Univerza v Jyväskylä.
