Hiter tempo digitalizacije v družbi zahteva, da učitelji poklicnega izobraževanja ostanejo pozorni in prilagodljivi ter zagotovijo, da so opremljeni za obvladovanje nenehnih sprememb tako v praksah na delovnem mestu kot v izobraževalnih metodah. Na nedavni delavnici »Digitalna transformacija poklicnega izobraževanja in usposabljanja« so strokovnjaki razliko med hitrim tempom tehnološkega razvoja v industriji in počasnejšim ritmom razvoja v svetu izobraževanja in usposabljanja opredelili kot veliko oviro (Herrero et al, 2024). . Posledično se morajo poklicni učitelji natančno zavedati teh premikov in imeti spretnosti, potrebne za njihovo učinkovito obravnavo (Harteis, 2017).
V zadnjih letih je integracija informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v izobraževanje učiteljem prinesla pomembne koristi, vključno z večjo motivacijo učencev, izboljšanim ohranjanjem znanja in večjo pozornostjo različnim učnim potrebam. Zaradi tega premika je obvladovanje digitalnih veščin s strani učiteljev pereč izziv v izobraževalni skupnosti. Učitelji igrajo osrednjo vlogo pri tem preoblikovanju, saj so zadolženi za izvajanje novih praks, ki temeljijo na IKT in presegajo zgolj prenos informacij. Namesto tega morajo prevzeti vlogo svetovalcev in moderatorjev, ki študente vodijo skozi učni proces, hkrati pa služijo kot mentorji, moderatorji in svetovalci. To je še posebej pomembno v poklicnem izobraževanju, kjer je nujno bodočim strokovnjakom posredovati pomen digitalne transformacije pri soočanju z izzivi sodobnega trga dela. (Sánchez-Prieto et al., 2021.)
Učitelji poklicnega izobraževanja se soočajo z dvojnim izzivom pridobivanja digitalnih veščin v pedagoškem in organizacijskem kontekstu, hkrati pa sledijo trendom digitalizacije na svojih specifičnih poklicnih področjih. To od učiteljev zahteva, da so proaktivni pri sodelovanju s partnerji na delovnem mestu in zagotovijo, da so seznanjeni z razvijajočimi se delovnimi praksami. Poleg tega ta preobrazba pogosto zahteva, da učitelji opustijo predhodno naučene veščine in sprejmejo novo znanje in kompetence, kar je lahko zavesten in zahteven proces. (Alanko-Turunen, Heinilä in Vainio, 2024.)
Kljub ključni vlogi, ki jo imajo učitelji pri digitalni preobrazbi šol, na uspešnost tega prehoda pomembno vplivajo tudi institucionalni dejavniki. Ključnega pomena je ustvariti ustrezne pogoje v izobraževalnih ustanovah, da v celoti izkoristijo prednosti tehnologije in podprejo učitelje pri razvoju digitalnih kompetenc. Ta institucionalna podpora je ključna za zagotovitev, da se digitalna preobrazba v šolah ne le izvaja, temveč tudi učinkovito vzdržuje. (Cattaneo, Bonini in Rauseo, 2021.)
Študija DIGAM (Digitalizacija v poklicnem izobraževanju) je raziskovala, kako digitalizacija vpliva na učenje in razvoj spretnosti v poklicnem izobraževanju. Študija je pokazala, da digitalizacija ponuja številne pedagoške priložnosti, kot so bolj prilagodljivo učenje, poučevanje in usmerjanje. Učitelji so izpostavili prednosti uporabe video, slikovnih in simulacijskih aplikacij pri poučevanju ter izboljšano dostopnost in kakovost učnih gradiv. Vendar kljub tem napredkom ostaja vpliv digitalizacije na vsakodnevne delovne prakse v njihovih organizacijah presenetljivo omejen. (Koramo, Brauer in Jauhola, 2018.)
Skratka, čeprav so učitelji poklicnega izobraževanja ključni za spodbujanje digitalne preobrazbe v izobraževanju, se soočajo s pomembnimi izzivi, ki zahtevajo tako osebno predanost kot institucionalno podporo. Prihodnost poklicnega izobraževanja je odvisna od tega, kako dobro se bodo soočili s temi izzivi, kar bo zagotovilo, da bodo učitelji ne samo opremljeni s potrebnimi digitalnimi veščinami, temveč tudi podprti pri njihovem stalnem poklicnem razvoju.
Reference:
Alanko-Turunen, M., Heinilä, H., & Vainio, V. (2024). Digitalisoituvien käytänteiden kehittäminen ammatillisessa koulutuksessa–digitalisaatiota ja tunteita yhteensovittamassa. (Razvoj digitalnih praks v poklicnem izobraževanju – vključevanje digitalizacije in čustev) eSignals Research 5(1).
Cattaneo, AA, Bonini, L. in Rauseo, M. (2021). »Digitalni moderator«: razširjen profil za upravljanje digitalne preobrazbe švicarskih poklicnih šol. Digitalna transformacija učečih se organizacij, 169-187.
Harteis, C. (ur.). (2017). Vpliv digitalizacije na delovnem mestu: Izobraževalni pogled (Zv. 21). Springer.
Herrero, C., Villar Onrubia, D., Cosgrove, J., Kluzer, S., Centeno, C., Castaño Muñoz, J., Romero Rodríguez, S., Moreno Morilla, C., Weikert García, L., Arroyo Sagasta, A., Zubizarreta Pagalday, A., Wisniewski, D. in Fabe, N., Delavnica o digitalni preobrazbi poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET), Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2024, doi:10.2760/94528, JRC138603.
Koramo, M., Brauer, S. in Jauhola, L. (2018). Digitalisaatio ammatillisessa koulutuksessa. (Digitalizacija v poklicnem izobraževanju) Finska nacionalna agencija za izobraževanje, poročila in študije 2018:9.
Sánchez-Prieto, J., Trujillo-Torres, JM, Gómez-García, M., & Gómez-García, G. (2021). Incidentni dejavniki pri trajnostnem razvoju kompetenc digitalnega poučevanja pri učiteljih dualnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. European Journal of Investigation in Health, Psychology and Education, 11(3), 758-769.
