Digitalna preobrazba v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET) preoblikuje način priprave bodočih strokovnjakov. Pri tej preobrazbi ne gre le za vključevanje novih tehnologij v učilnico, ampak tudi za zagotavljanje, da razvite spretnosti izpolnjujejo spreminjajoče se zahteve delodajalcev. V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem okolju postaja poklicno izobraževanje vse bolj ključno pri premoščanju vrzeli med ponudbo izobraževanja in potrebami trga dela.

Delodajalci so nenazadnje primarni naročniki poklicnega izobraževanja in njihove potrebe bi morale biti v ospredju reforme izobraževanja. Vendar pa te potrebe niso vedno jasne, zlasti če upoštevamo kompetence, potrebne za delo v digitalnem okolju. Stopnja digitalnega napredka se močno razlikuje med panogami in celo med podjetji v istem sektorju. Posledično se lahko spretnosti, ki jih zahtevajo delodajalci, zelo razlikujejo, kar vodi v zapleteno pokrajino, po kateri mora poklicno izobraževanje krmariti, da ostane ustrezno. (Pulkkinen, 2023.)

Eden od pomembnih izzivov, ki so ga izpostavili delodajalci, je potreba po delavcih, ki lahko ne le delujejo, ampak tudi razumejo in integrirajo nove tehnologije, kot so umetna inteligenca in mehatronski sistemi, v svoje delo. Ta zahteva poudarja pomen kritičnega razmišljanja in analitičnih veščin, ki postajajo tako pomembne kot tehnično znanje. Vendar pa analiza evropskih izkušenj pri usposabljanju kvalificiranih delavcev kaže, da domače poklicne ustanove pogosto zaostajajo pri zagotavljanju potrebnih digitalnih orodij in izobraževanja za izpolnjevanje teh zahtev. (Kovalchuk et al., 2022.)

Poleg tega se digitalna preobrazba poklicnega izobraževanja obravnava kot kritičen odgovor na globalne informacijske izzive, ki preoblikujejo industrije po vsem svetu. Ta preobrazba vključuje več kot le tehnološke nadgradnje; zahteva temeljit premik v tem, kako se izvaja izobraževanje in kako se razvijajo veščine (Anisimova & Efremova, 2022). Na primer, poklicno izobraževanje bi se moralo osredotočiti na opremljanje študentov s sposobnostjo spremljanja industrijskih trendov in tehnološkega napredka, razlikovanja bistvenih informacij in njihove učinkovite uporabe v svojih poklicnih vlogah (Paananen et al., 2023).

Delodajalci poudarjajo tudi potrebo po diplomantih poklicne izobrazbe, ki obvladujejo spremembe in se prilagajajo novim delovnim okoljem. Ta prilagodljivost je ključnega pomena, saj postajajo delovna mesta bolj dinamična in odvisna od tehnologije. Poleg tega mora poklicno izobraževanje dijakom privzgojiti sposobnost, da skrbijo za svoje dobro počutje in odpornost med nenehnimi tehnološkimi spremembami. (Paananen et al., 2023.)

Za soočanje s temi izzivi se mora poklicno izobraževanje razvijati. Vse večja je potreba po izobraževalnih vsebinah, ki krepijo samozavest, notranjo podjetnost, samousmerjanje in veščine vodenja življenja – zlasti ko se obvezno izobraževanje podaljšuje in vse več učencev vstopa v poklicno usposabljanje brez teh temeljnih veščin. Poleg tega bi morale biti osnovne digitalne kompetence, kot so spletno sodelovanje, delo na daljavo in digitalno sodelovanje, sestavni del vseh poklicnih programov. (Paananen et al., 2023.)

Skratka, digitalna preobrazba poklicnega izobraževanja ni le izobraževalni, temveč gospodarski imperativ. Ker se narava dela še naprej spreminja, se mora spreminjati tudi usposabljanje, ki delavce nanj pripravi. S tesnejšim usklajevanjem s potrebami delodajalcev in predvidevanjem prihodnjih industrijskih trendov lahko poklicno izobraževanje zagotovi, da njegovi diplomanti niso le udeleženci v digitalnem gospodarstvu, temveč tudi vodilni v njem.

Reference:

Anisimova, AN, & Efremova, YI (2022). Digitalna transformacija poklicnega izobraževanja: Izzivi sodobne družbe. V Digitalne tehnologije v novi družbeno-ekonomski realnosti (str. 773-781). Mednarodna založba Springer.

Kovalchuk, VI, Maslich, SV, Movchan, LG, Soroka, VV, Lytvynova, SH, & Kuzminska, OH (2022, marec). Digitalna transformacija poklicnih šol: analiza problema. V Zborniku delavnic CTE (zv. 9, str. 107-123).

Paananen, H., Taivassalo, M., Raitanen, T., & Nieminen, AP (2023). Digitaalinen osaaminen ammatillisessa koulutuksessa – opas osaamisen sanoittamiseen. (Digitalna kompetenca v poklicnem izobraževanju – Priročnik za artikulacijo kompetenc). Finska nacionalna agencija za izobraževanje, vodniki in priročniki 2023:1.

Pulkkinen, P. (2023). Ammatillisen koulutuksen digitalisaatio työnantajanäkökulmasta: kirjallisuuskartoitus. (Digitalizacija poklicnega izobraževanja z vidika delodajalca: pregled literature). Magistrsko delo Izobraževalne tehnologije, Fakulteta za informacijske tehnologije. Univerza v Jyväskylä.

Podobne objave